Zagotavljanje izvajanja sankcij
Za doseganje ciljev sankcij je ključno njihovo učinkovito in skrbno izvajanje. Za to so v prvi vrsti odgovorne države članice. Komisija tesno sodeluje z njimi in jih pri tem podpira, in sicer z:
- rednimi srečanji strokovne skupine o izvajanju sankcij, ki Komisiji omogočajo stike z vsemi ustreznimi organi držav članic
- projektno skupino „Freeze and Seize“, ki jo je Komisija ustanovila marca 2022 in ki zagotavlja boljše usklajevanje zamrznitve sredstev ruskih in beloruskih posameznikov in subjektov
- skupino na visoki ravni, ki ji predseduje komisarka Mairead McGuinness in ki organom vseh 27 držav članic omogoča izmenjavo informacij s predstavniki industrije in podjetij EU
- ad hoc srečanji z deležniki, ki jih organizira Komisija in na katerih se zagotavljajo smernice in se razpravlja o izvajanju sankcij
EU usklajuje svoje sankcije z drugimi pomembnimi mednarodnimi zavezniki in partnerji, kot so Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Južna Koreja, Švica, Japonska, Avstralija, Kanada, Nova Zelandija in Norveška, tako da vsaka država uporabi zanjo najučinkovitejše gospodarske ukrepe.
Preprečevanje izogibanja
Izogibanje sankcijam EU je kaznivo dejanje. Za nadzor tega Komisija:
- mobilizira svoje trgovinske in carinske službe za odkrivanje preusmeritve trgovinskih tokov iz nekaterih tretjih držav, ki delujejo kot možna vstopna točka v Rusijo
- skupaj s tretjimi državami poskuša doseči dogovor o skupni oceni, primerjati podatke in po potrebi razpravljati o popravnih ukrepih
- v zasebnem sektorju zbira informacije o vzorcih izogibanja in priporočila za boljše preprečevanje izogibanja
EU je v okviru 11. svežnja sankcij, sprejetega 23. junija, uvedla nov instrument, da bi preprečila izogibanje tem ukrepom prek jurisdikcij tretjih držav. Instrument se je osredotočil na posebno blago z visokim tveganjem, ki dokazano prispe v Rusijo prek tretjih držav, čeprav zanj veljajo sankcije EU. Instrument EU omogoča prepoved izvoza tega blaga v države, ki se uporabljajo za izogibanje našim sankcijam, in prepoved opravljanja povezanih storitev.
Seznam blaga in tehnologije, za katere velja ta ukrep, bo izpolnjen le, če ne bo mogoče najti druge rešitve. To pomeni tesno sodelovanje in dialog z vsako od zadevnih tretjih držav. Organom bomo vedno dali priložnost, da se odzovejo na ugotovitve in sklepe EU. To je torej skrajni ukrep.
Številni drugi ukrepi so nam omogočili nadaljnje zatiranje izogibanja sankcijam.
Uvedli smo prepoved tranzita blaga z dvojno rabo ter naprednih tehnologij, strelnega orožja in z letalstvom povezanih materialov prek ruskega ozemlja. To pomeni, da blago pri izvozu v tretje države ne more več potovati čez ozemlje Rusije.
Poleg tega smo gospodarskim subjektom naložili obveznost, da pogodbeno prepovejo ponovni izvoz tega občutljivega blaga v Rusijo.
Uvedli smo prepoved tranzita nekaterega gospodarsko kritičnega blaga prek ruskega ozemlja. To pomeni, da to blago pri izvozu v tretje države ne more več potovati čez ozemlje Rusije.
Uvedli smo nov ukrep, v skladu s katerim bodo morali subjekti EU, ki so v več kot 40-odstotni neposredni ali posredni lasti ruskih državljanov ali subjektov s sedežem v Rusiji, poročati o nekaterih prenosih sredstev iz EU.
Komisija bo skupaj z državami članicami pripravila pregled vseh zamrznjenih sredstev ruske centralne banke v EU, da bi ugotovila njihovo lokacijo in vrednost. To je zlasti pomembno v zvezi z morebitno uporabo ruskih javnih sredstev za financiranje obnove Ukrajine.
V okviru desetega svežnja sankcij so države članice Komisiji poročale o več kot 200 milijardah evrov imobiliziranih sredstev ruske centralne banke.
EU prvič zahteva, da osebe, uvrščene na seznam, pristojnemu nacionalnemu organu dejavno razkrijejo vsa svoja sredstva v jurisdikciji EU. To bo pripomoglo k veliko učinkovitejšemu sledenju in zamrznitvi premoženja. Neizpolnjevanje te obveznosti, tj. neporočanje oseb, uvrščenih na seznam, se bo obravnavalo kot kršitev zakonodaje EU o sankcijah, kar bo imelo posledice v skladu z nacionalno zakonodajo posamezne države članice, vključno s kazenskimi predpisi.
To je odziv na vse večjo zapletenost strategij za izogibanje sankcijam. Ostati moramo korak pred takimi poskusi izogibanja.
Dvanajsti sveženj sankcij, napovedan 18. decembra 2023, uvaja strožjo obveznost za države članice, da proaktivno sledijo premoženju oseb s seznama, da se preprečijo in odkrijejo primeri kršitev ali izogibanja sankcijam.
EU je uvedla novo merilo za uvrstitev na seznam, ki ji bo omogočilo sankcioniranje oseb, ki olajšujejo izogibanje sankcijam.
Poleg tega bo možno umrle osebe ohraniti na seznamu zamrznitve sredstev, da se prepreči morebitno izogibanje ukrepu zamrznitve premoženja.
Komisija je 2. decembra 2022 predstavila predlog za uskladitev kaznivih dejanj in kazni za kršitve sankcij EU. Čeprav ruska agresija na Ukrajino še vedno poteka, je ključnega pomena, da se sankcije EU v celoti izvajajo in da se njihova kršitev ne obrestuje. Predlog Komisije določa enotna skupna pravila EU, ki bodo olajšala preiskovanje, pregon in kaznovanje kršitev sankcij v vseh državah članicah.
Komisija je vzpostavila novo funkcijo posebnega mednarodnega odposlanca za izvajanje sankcij EU, da bi zagotovila stalne razprave na visoki ravni s tretjimi državami in preprečila izogibanje sankcijam, ki so bile proti Rusiji uvedene od začetka vojne proti Ukrajini. David O’Sullivan, nekdanji generalni sekretar Komisije in visoki diplomat EU, je bil imenovan za odposlanca EU za sankcije in je to funkcijo prevzel januarja 2023.
Informacije za deležnike
Da bi bile informacije na voljo deležnikom, je Komisija
- objavila na stotine pogostih vprašanj v zvezi z vsemi industrijskimi sektorji, na katere vplivajo sankcije, kot so finance in bančništvo, trgovina in carina, energetika, kmetijstvo, promet, mediji in javna naročila, izdala pa je tudi posebne smernice o humanitarnih vprašanjih. Vzdržuje redne dialoge z deležniki iz industrije in sodeluje z nacionalnimi organi, ki so pristojni za izvajanje sankcij EU, izdajanje dovoljenj in pregon kršitev
- objavila lahko dostopne informacije o doslej sprejetih svežnjih. Zemljevid sankcij EU zagotavlja uporabniku prijazen prikaz vseh trenutno veljavnih režimov sankcij, vključno z osebami, za katere veljajo individualne sankcije. Konsolidirani seznam finančnih sankcij, ki vključuje vse osebe, skupine in subjekte, za katere veljajo sankcije EU, zamrznitev sredstev ter prepoved dajanja sredstev in gospodarskih virov na voljo, je na voljo na spletu
- vzpostavila orodje za žvižgače za anonimno prijavo kršitev sankcij. V okviru sankcij EU morajo države članice zdaj kršitve sankcij opredeliti kot kaznivo dejanje
- vzpostavila kontaktno točko na ravni EU za humanitarno pomoč, ki izvajalcem humanitarnih dejavnosti zagotavlja praktične informacije o prošnjah za odstopanja v humanitarne namene v okviru sankcij EU
- vzpostavila/ustanovila osrednjo kontaktno točko za pomoč organom in subjektom zunaj EU pri uporabi in izvajanju sankcij EU proti Rusiji, zlasti v zvezi s prehransko varnostjo. S tem naj bi se tudi zagotovilo, da to ne bo vplivalo na tok agroživilskih proizvodov in gnojil v njihove države.